Slovencem Po Svetu

Ljubezen do domovine, do slovenskih korenin in do slovenstva je znova navdihnila fotografe iz matične domovine, sosednjih držav in sveta. Kar 60 se jih je udeležilo tretjega fotografskega natečaja, ki ga je pripravila Rafaelova družba. Udeleženci so lahko sodelovali s posameznimi fotografijami ali serijo. Novost tega natečaja je bila tudi posebna kategorija za otroke in mladostnike do 15. leta. Ta novost je med osnovnošolskimi fotografskimi krožki naletela na lep odziv. Tudi sicer so pri Rafaelovi družbi več kot zadovoljni, saj je na vseh dosedanjih treh natečajih sodelovalo več kot 120 fotografov iz 15 držav, ki so prispevali več kot 600 fotografij. Več nam je povedal ravnatelj Lenart Rihar, k mikrofonu smo povabili tudi nekaj nagrajenih fotografov.

V Gorici bo to nedeljo potekalo slovensko dekanijsko svetoletno romanje. Ta dan bodo odpadle jutranje maše v vseh cerkvah štandreške dekanije od Števerjana do Doberdoba. Popoldne ob 16. uri se bodo romarji zbrali pri sv. Ivanu v Gorici. Tam bodo najprej razmišljali o temi upanja in sožitja med narodi in kulturami. V procesiji se bodo ustavili ob hiši, kjer je pridigal Primož Trubar. V stolni cerkvi bo najprej rožni venec, ob 17. uri pa bo slovesna maša, ki se bo začela s spokornim bogoslužjem, ob prisotnosti nadškofa msgr. Carla Roberta Marie Redaellija, dekana msgr. Renata Podbersiča in drugih duhovnikov. Za petje bo poskrbelo Združenje cerkvenih pevskih zborov, sodelovali bodo tudi mladi. Glavni cilj romanja bo praznovanje svetega leta, ob tem pa še molitev za mir v svetu, za Cerkev in njenega voditelja, papeža Frančiška, je še zapisal msgr. Karel Bolčina.

Katoliška prosveta, ki deluje v celovški škofiji, je za letošnje sveto leto pripravila poseben izobraževalni program. Vernike vabi, da si vzamejo nekaj časa za obisk ljudi v domovih za ostarele, za pogovor in petje z njimi. Na temo romarji upanja pripravljajo tudi kreativne delavnice od izdelave iz gline do pletenja košar, mokrega polstenja pa do postnega kuharskega tečaja. V dveh župnijah bo predvanje dr. Katarine Kompan Erzar in dr. Tomaža Erzarja. V programu je tudi nekaj literarnih večerov ob predstavitvi knjig, rojaki se bodo lahko podali na romanje od znamenja do znamenja, in sicer na Mače. Med prireditvami najdemo tudi filmske večere v besedi, sliki in kulinariki. 

Rojaki v Clevelandu imajo ob začetku postnega časa priložnost, da pristopijo k obredu pepeljenja še pri večerni sveti maši pri Mariji Vnebovzeti in pri Svetem Vidu. S postom, molitvijo in dobrodelnostjo se bodo pripravljali na veliko noč. Pri Mariji Vnebovzeti bodo dnevne jutranje maše v slovenščini, ob sredah in petkih pa bodo večerne maše v angleščini. Križev pot ob ob sredah v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Vsakič se bo zaključil z blagoslovom z Najsvetejšim. Ob četrtkih popoldne v postnem času bo priložnost za molitev, duhovno branje in tiho premišljevanje pred Najsvetejšim. Nadaljevali s tradicijo postnih maš župnij collinwoodske škofije, in sicer ob ponedeljskih zvečer. V župnijski dvorani pri Mariji Vnebovzeti pa bodo vsak petek popoldne na voljo tudi ribje večerje, ki slovijo kot ene najboljših v mestu. 

V Žabnicah v Kanalski dolini bodo eno od ulic poimenovali po rojaku duhovniku, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu, ki so ga v Ljubljani ustrelili leta 1942. Slovesnost ob tem naj bi potekala to pomlad, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Tako je trbiški župan Renzo Zanette pred kratkim povedal predstavnikom Združenja don Mario Cernet. Slednje je sicer predlagalo, da bi po Ehrlichu poimenovali ulico v neposredni bližini njegove rojstne hiše, blizu vaškega jedra. Dom še piše, da morda ni naključje, da bodo po njem imenovali ulico prav letos, saj bo 24. junija minilo sto let odkar so obnovili Svete Višarje po opustošenju prve svetovne vojne in odkar se je kip Matere Božje z detetom vrnil na vrh gore. Takratne slovesnosti se je udeležil tudi Lambert Ehrlich

V slovaški prestolnici Bratislava so v soboto, 1. marca 2025, z vodenim ogledom avtorja odprli razstavo Ecce Homo koroškega Slovenca Valentina Omana. V galeriji Danubiana na obali Donave bo do 21. aprila 2025 na ogled doslej najobsežnejša retrospektiva - 140 del, ki so prerez 60-letnega ustvarjanja slikarja, ki letos z nizom razstav v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem obeležuje 90-letnico življenja. Omanov opus sega od minljivosti in transcendence do fragmentarne lepote človeškega obstoja. Ob njegovi značilni seriji Ecce Homo so prikazana tudi dela, ki reflektirajo vojne strahote v povezavi z Ukrajino in Bližnjim vzhodom. Skupinski vodeni ogled razstave sta za kolege veleposlanike organizirala veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan in Avstrije dr. Johannes Wimmer. Slovenci iz društva Slo Slo pa so si razstavo skupaj s predsednikom društva Borutom Meršakom prav tako ogledali z vodenjem avtorja Valentina Omana.

Gledališka, lutkovna in kabaretna predstava, slikarska razstava, okrogla miza o koroški cerkvi in slovenski kulturi, koncert Koroška pesem prek meja - kar 12 dogodkov bo v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani od 22. marca do 23. aprila. Pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Predstavil jih je Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. 

Pustne prireditve bodo ta konec pripravili tudi rojaki na južni polobli, kjer se po poletnih počitnicah počasi v ustaljene tirnice vrača življenje znotraj misij, krajevnih domov, klubov in društev. Slovenski dom Carapachay v Buenos Airesu v Argentini to nedeljo zvečer pripravlja Pust po ta starem, pustno prireditev, kjer bo poskrbljeno za glasbo, ples in pustno hrano, tudi krofe. Sodeluje Albert Daisen. Slovenski katoliški misijon svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji pa to nedeljo po sveti maši vabi v dvorano na pustne krofe. Ker je pust pregovorno »masten okrog ust«, imajo vse pustne dobrote nekaj skupnega. So ocvrte, sladke in mastne. Kakšen simboličen pomen ima to, bodo rojaki izvedeli na srečanju.  

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi po

Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice so že 20. leto zapored pobudniki priznanja poimenovanega po duhovniku, prosvetnem delavcu in publicistu Kazimirju Humarju. Namenjeno je društvom, organizacijam ali posameznikom iz goriškega prostora za ustvarjalne dosežke, pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Podelitev priznanja za leto 2024 bo potekala prav na 110. obletnico rojstva dr. Kazimirja Humarja, ta petek, 28. februarja 2025, ob 20h v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prejel pa ga bo kulturni delavec iz Štandreža Marko Brajnik za dolgoletno zavzeto delovanje na gledališkem, kulturnem, prosvetnem, upravnem in verskem področju znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Priznanje bodo nagrajencu izročili predsedniki vseh treh na začetku omenjenih organizacij.

V Clevelandu se je v soboto začel festival Kurentovanje, ki so ga ameriški Slovenci v Ohiu prvič priredili pred več kot desetletjem in je največji slovenski festival v ZDA. Začel se je s kurentovim skokom. V Slovenskem narodnem domu bo potekala pokušina slovenskih vin, na Clevelandski državni univerzi  bodo prikazali slovenski film Babica gre na jug. Generalna konzulka Suzana Češarek pripravlja spletni pogovor z dolgoletnim državnim senatorjem slovenskega rodu Kennyjem Yukomi in obisk po slovenskih znamenitostih Clevelanda. V petek bo potekala prireditev Ženske v znanosti, vrhunec 13. Kurentovanja v Clevelandu pa bo v soboto s sprevodom kurentov po aveniji St. Clair, turnirjem v balinanju, plesi in drugimi prireditvami v bližini Slovenskega narodnega doma. 

V Celovcu bo od jutri do četrtka potekala Tribuna. Referent Krščanske kulturne zveze za gledališče Milan Piko nam je povedal, da je to lutkovno-gledališko srečanje slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin s Koroške in največji mladinski gledališki festival na Koroškem. Krščanska kulturna zveza v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo že 50 let podpira gledališko dejavnost slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem. Tribuna bo letos potekala na treh prizoriščih v Celovcu in bo prinesla enajst predstav za vse starostne skupine. 26. februarja pa bo tudi večerna predstava, kjer bo gledališka skupina Teatr Srce iz Dobrle vasi s komedijo A.T. Linharta Matiček se ženi poskrbela za razvedrilo in smeh. 

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

Revija Primorska poje bo letos spet združevala slovenske pevce s petintridesetimi koncerti po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem, poroča tednik Novi glas. Na 56. izvedbo ene največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture se je letos prijavilo 210 zborov, zapelo bo skoraj 4000 pevk in pevcev. Prvi koncert bo nocoj v Vili Vipolže, koncertni niz se bo nadaljeval v soboto v Biljah in v nedeljo v Braniku. Letošnja revija je posvečena slikarju Tonetu Kralju, dirigentoma Marku Munihu in Hilariju Lavrenčiču ter 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Ob priložnosti Evropske prestolnice kulture bosta koncerta tudi na Trgu Evrope in v cerkvi Višarske Matere Božje, kjer je poslikave ustvaril Tone Kralj. Revijo Primorska poje prirejajo JSKD s primorskimi območnimi izpostavami ter Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.

Pust ima v Benečiji in Reziji velik pomen. Posebne običaje in pustne like so razvili v nekaterih gorskih vaseh: Črni vrh, Marseu, Ronac, Matajur, Srednje, Prosnid in Černeja. Nekateri si prizadevajo, da bi jih vpisali med Unescovo kulturno dediščino. Letošnji pustni sprevod bo že to nedeljo v Špetru. Kot piše petnajstdnevnik Dom, bo potekal po glavni cesti, začel pa se bo pri šolskem centru. Že v dopoldanskem času bo potekala konferenca o tradicionalnih pustnih običajih. Veselo pustovanje se bo začelo že jutri s srečanjem pod velikim šotorom pri šolskem centru, v soboto pa bo tam potekal tudi ples. Pustne povorke s prikazom beneških običajev bodo potekale tudi v Roncu 1. marca in v Črnem vrhu v nedeljo, 2. marca.

Rojaki iz Clevelanda bodo na nocojšnji seji upravnega odbora Slovenskega kulturnega vrta, ki bo potekala v Slovenski sobi župnije Marije Vnebovzete, načrtovali letošnja dela in aktivnosti. Znamenitost mesta Cleveland v Ohiu so tudi t.i. kulturni vrtovi. Več kot 30 namensko oblikovanih vrtov leži vzdolž vzhodnega bulevarja in predstavlja narodnosti, ki živijo v mestu. V njih so upodobljeni pesniki, filozofi, mirovniki, skladatelji, znanstveniki in drugi iz različnih dežel sveta. Slovenski vrt je eden najstarejših. Ustanovljen je bil leta 1930 kot Jugoslovanski vrt. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je bil vrt zaupan slovenski skupnosti. Zdaj je obraz Slovenije tako prebivalcem kot obiskovalcem Clevelanda. V njem so med drugim kipi Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, Ivana Zormana in Friderika Barage.

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli. Poezijo je v bogati dediščini pesnice in učiteljice, soproge v času fašizma preganjanega Lojzeta Bratuža, za to priložnost izbral David Bandelj, uglasbil pa Patrick Quaggiato. Krstne izvedbe uglasbenih pesmi na teme narave, čustev in razmišljanj o svetu bodo izvajali protagonisti z obeh strani meje - več kot 200 pevcev otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jih bo spremljala 17-članska instrumentalna zasedba. Koncert, ki je del uradnega programa letošnje Evropske prestolnice kulture, bo potekal prav na 115. obletnico rojstva Ljubke Šorli, je povedala predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec. Koncert sodi v okvir projekta Ljubkina pot, ki je čezmejna literarna pot poezije in enakopravnosti. 

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na svoji trinajsti seji, ki je potekala pred slovenskim kulturnim praznikom, obravnavala vlogo sedmih krovnih zvez slovenskih kulturnih društev iz sosednjih držav pri sooblikovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Zbrali smo tudi nekaj odmevov na praznovanje Prešernovega dne. 

Ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovem dnevu je veleposlaništvo naše države v Bratislavi skupaj z Slovaškim narodnim muzejem, inštitutom za keramiko V-oglje in umetnikoma moderne keramike Barbo Štembergar Zupan in Niko Zupanom, lektoratom slovenskega jezika in Združenjem Slo Slo, pripravilo razstavo moderne slovenske keramike, odprtje, ki je bilo ta torek, so spremljale recitacije Prešernovih pesmi v sedmih jezikih na ulici dr. Franceta Prešerna sredi Bratislave. Slovesnosti so se udeležili minister za finance Ladislav Kamenicky, generalni direktor muzeja dr. Anton Bittner, veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan, nov veleposlanik Slovaške v Sloveniji Peter Bak, diplomatski zbor in Slovenci iz Slovaške ter prijatelji Slovenije iz Slovaške.