Slovencem Po Svetu

Družba se razvija v napačno smer – vse postaja zamenljivo, vrednote razpadejo. Kje najdeš zase trdne oporne točke? To je naslov zmagovalnega govora letošnjega govorniškega natečaja za mlade na avstrijskem Koroškem, ki ga razpisujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Včeraj je na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu potekalo zaključno tekmovanje. Udeležilo se ga je sedem kandidatk in kandidatov iz Slovenske gimnazije v Celovcu, Dvojezične trgovske akademije, Višje šole za gospodarske poklice v Šent Petru in Gimnazije Alpe Jadran v Velikovcu. Zmagovalka je Mojca Prosen iz 4. letnika šentpeterske šole, ki bo svoj govor predstavila in nagrado prejela ob podelitvi Tischlerjeve nagrade 2026 Herti Maurer Lausegger v ponedeljek, 26. januarja, v Mohorjevi hiši v Celovcu.

V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.

Na obisku Slovenije, domovine svojih prednikov, je ena najuspešnejših ameriških astronavtk Sunita Williams. V teh dneh se srečuje s predstavniki države - na uradni obisk jo je povabil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ta petek bo Williamsova v Ajdovščini sodelovala v pogovoru, ki ga bo vodila prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo. Pogovora se bodo udeležili študenti in zaposleni Univerze v Novi Gorici, v živo pa bo prenašan tudi za dijake srednjih šol na Goriškem in v zamejstvu. Že pred tem bodo gostji razkazali Laboratorij za raziskave materialov in Laboratorij za kvantno optiko omenjene univerze. Williamsova je sicer bila v Sloveniji pred nekaj meseci, a zasebno in čas je posvetila družini in svojim koreninam. V Lešah pri Tržiču so na hiši, kjer se je rodila njena prababica, postavili spominsko ploščo. Na USZS pa se je srečala tudi z mladi raziskovalci, študenti, nadarjenimi dijaki, profesorji in strokovnjaki, ki se na področju fizike, astrofizike in drugih

Najstarejši tednik koroških Slovencev je Nedelja. Pred sto leti, marca 1926, ga je ustanovila skupina slovenskih duhovnikov na Zilji. Leta 1941 so ga nacisti prepovedali, po drugi svetovni vojni pa je znova začel izhajati. Na stoletnico Nedelje med drugim opozarja tudi dopolnjen logotip na naslovnici tednika. O jubileju so govorili na nedavnem Novoletnem srečanju v Tinjah, kjer je dolgoletni urednik Nedelje Hanzi Tomažič podčrtal, da je zelo malo primerov, kjer bi znamka ostala nespremenjena skozi sto let ... Hanzi Tomažič je za posodobitev tednika Nedelja prejel tudi častno Meškovo priznanje Združenja novinarjev in publicistov Slovenije.

V oddaji smo se ustavili ob stoletnici Nedelje, tednika, ki vsak teden poglobljeno poroča o vseh vidikih življenja na avstrijskem Koroškem in tudi vseh treh Slovenijah. Dolgoletni glavni urednik in prvi laik na tem položaju je bil Hanzi Tomažič, ki je bil gost nedavnega Novoletnega srečanja treh Slovenij v Tinjah na avstrijskem Koroškem. 

Novi vodja Mohorjeve založbe Celovec je mag. Hanzi Filipič, ki je bil pred tem več let njen glavni urednik. Dolgoletni vodja najstarejše slovenske založbe in direktor Mohorjeve družbe Celovec Franc Kelih se je namreč upokojil. V Mohorjevi je služboval več kot 22 let, od tega 19 let kot vodja založbe in je bistveno sooblikoval njen knjižni in šolski program, obenem pa je bil odgovoren tudi za njene poslovne uspehe. Dolgoletne izkušnje ter osebna povezanost z avtorji in drugimi osebnostmi javnega življenja na Koroškem, na Dunaju in v Ljubljani ter dobri stiki z raznimi ustanovami in uradi bodo tudi v prihodnje pomemben dejavnik razvoja in uspešnega delovanja založbe, tako pri splošnem kakor tudi pri šolskem programu. Tako je v izjavi v zvezi s kadrovsko spremembo ob novem letu zapisal direktor Mohorjeve družbe Karl Hren. Na nedavnem Novoletnem srečanju v Tinjah je takole strnil pogled v prihodnost. Digitalizacija, umetna inteligenca ter spreminjajoče se bralne navade so in bodo izziv za Mohorjevo tudi v prihodn

Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij SSO je Walterja Bandlja znova izvolil za predsednika te krovne organizacije naše narodne skupnosti v Italiji. S tem je potrdil zaupanje v njegovo dosedanje delo - predsednik je že deset let in začrtano smer delovanja organizacije. Pod vodstvom Bandlja je SSO okrepil sodelovanje med slovenskimi organizacijami, zastopal njihove skupne interese ter prispeval k utrjevanju vloge slovenske skupnosti v širšem družbenem prostoru. Svet slovenskih organizacij bo letos praznoval 50-letnico. Povezuje ustanove, organizacije in društva, ki so se zgledovala po vrednotah slovenstva, krščanstva in demokracije

V Čedadu je bil včeraj 62. Dan emigranta, največja prireditev slovenske manjšine iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Pripravljata jo Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Mešani pevski zbor Rečan Aldo Klodič je obudil spomin na lani preminula duhovnika Marina Qualizzo ter Boža Zuanello. S predstavo Uon s pepela v režiji Alide Bevk pa so obeležili 50-letnico delovanja Beneškega gledališča. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v nagovoru izrazil ponos do delovanja organizacij v Benečiji, ohranjanja jezika in kulture ter izrazil zadovoljstvo nad krepitvijo čezmejnega sodelovanja in novimi projekti, ki bodo še dodatno podprli razvoj tega območja. V imenu slovenskih organizacij je kulturna delavka Margherita Trusgnach poudarila pomen medsebojnega sodelovanja. Naglasila je, da mladi preteklost Benečije sprejemajo kot zgodovino, zaradi česar ne poznajo meja, ki so predvsem ostale v glavah starejših generacij.

V Buenos Airesu in Mendozi je slovenski zavod za zaposlovanje v sodelovanju z veleposlaništvom naše države v Argentini nedavno pripravil srečanja z naslovom Življenje in delo v Sloveniji. Član ekipe je bil tudi Uroš Kopavnik, vodja območne službe v Kranju. Predstavili so priložnosti na slovenskem trgu dela ter s pomočjo celovitih informacij omogočili podporo pri morebitnem vključevanju v delovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Predstavili so tudi ugledne slovenske delodajalce in njihove potrebe s področja zdravstva in socialnega varstva.

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem je konec tedna potekalo tradicionalno Novoletno srečanje treh Slovenij. Sobota je bila posvečena obletnicam, nam je povedala Marija Gruškovnjak iz Katoliške akcije v Celovcu: 100-letnici tednika Nedelja, 120-letnici duhovniške zveze Sodalitete in 175-letnici Mohorjeve družbe. V sobotnem popoldnevu so govorili o delovanju slovenskih društev v Podjuni, Rožu in Ziji. Nedelja je tradicionalno bolj duhovna, osvetlili so delovanje škofa blaženega Antona Martina Slomška in tudi življenje božjega služabnika škofa Antona Mahniča, ki je deloval na hrvaških otokih Krk, Rab in Pag, pred tem pa je bil škof v Gorici, kjer se je boril za slovenščino.

Oddaja je prinesla božični utrip med rojaki. Povezani smo s Švedsko, Ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu, Brusljem in Beneluksom ter Stuttgartom v Nemčiji. Z nami so bili slovenski župniki: Zvone Podvinski, p. Metod Ogorevc, Gregor Šemrl in dr. Zvone Štrubelj. Slednji je za rojake pripravil zelo zanimivo božično meditacijo. Zvone Podvinski pa nam je poslal čudovite fotografije s Švedske. Vabljeni k ogledu

V pripravi na letošnji božič so v Stuttgartu v Nemčiji velik poudarek dali angelom. Na četrto adventno nedeljo so si rojaki z zanimanjem ogledali monodramo oz. monokomedijo Moj sinko, Jezus, ki jo je predstavil Igor Korošec iz Slovenskega narodnega gledališča Kranj. Na sveti večer so imeli večerno sveto mašo skupaj z nemško skupnostjo pri svetem Konradu, praznična maša je bila tudi na božič in na god svetega Štefana, ko so v dvorani pod cerkvijo pripravili še tradicionalno božično tombolo. Nekoliko drugačna pa je bila nedelja Svete družine. Pri njih so se ustavili mladi romarji iz Slovenije na novoletno taizejsko srečanje v Parizu. Postanek v Stuttgartu bodo naredili tudi ob vračanju domov. Tako nam je povedal slovenski župnik v Stuttgartu dr. Zvone Štrubelj, ki je pripravil tudi zanimivo božično meditacijo.

Rojaki na Švedskem so letošnje božične praznike obhajali s slovenskim dušnim pastirjem Zvonetom Podvinskim, ki nam je povedal, da so letos polnočnico lahko obhajali v Göteborgu in sicer v dvorani Janeza Pavla II. Rojakom sta se pri praznovanju pridružila dva študenta, ki sta v Göteborg prišla preko programa Erasmus. Zbrali so se na praznik svetega Štefana, zapeli slovensko himno, nazdravili Sloveniji, da bi bilo več enotnosti v našem narodu. Na nedeljo Svete družine pa so svete maše in srečanja po njih potekali v Stockholmu, Eskilstuni in Köpingu.

Z rojaki v Avstraliji se na praznike pripravljajo njihovi duhovniki, slovenski frančiškani. P. Darko Žnidaršič, ki je župnik v Sydneyju, je pred božičem obiskal bolne in ostarele. V prihodnjih dneh ga čaka ustaljen urnik svetih maš in srečanj. Na sveti večer bo zgodnja polnočnica v Figreeju-Wollongongu v hrvaški cerkvi Marije Kraljice, v Merrylandsu bo slovesna polnočnica opolnoči, druga božična sv. maša v Merrylandsu bo  9.30 dopoldne, zvečer bo maša v Canberri. Na praznik sv. Štefana bo po dopoldanski sveti maši tradicionalno Štefanovanje s kulturnim programom in srečanjem v dvorani. Na praznik svete družine bodo tudi v Sydneyju sklenili sveto leto.

Rojaki v Franciji so se na letošnji božič pripravljali tudi s celodnevnim srečanjem in s spokornim bogoslužjem, nam je povedal delegat in župnik v Freyming-Merlebachu Jože Kamin. V Habstericku so imeli duhovno pripravo in osebne spovedi. V ta kraj radi prihajajo Slovenci in tudi drugi. Polnočnice že nekaj let nimajo, imajo pa skupno večnacionalno praznovanje. V župnijski cerkvi sv. Mauricija bodo slovenski pevci Jadrana in župnijskega zbora zapeli s francoskim pevskim zborom. Na božič bo sveta maša v slovenski kapeli svetega Jožefa, kjer so postavili tudi lepe jaslice, okraski na smrekah pa so iz čipk. Več.

Kako so se skozi advent pripravljali na božič in kako bodo praznovali sveti večer, božični praznik in god svetega Štefana naši rojaki po svetu? Z nami so bili: frančiškan p. Darko Žnidaršič, slovenski župnik iz Sydneyja v Avstraliji, Franci Cukjati, delegat slovenskih duhovnikov v Buenos Airesu v Argentini [od 14:08 naprej], salezijanec Drago Gačnik, slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi [od 25:26 naprej] in Jože Kamin, delegat za Francijo in slovenski župnik v Freyming-Merlebachu v Franciji [od 34:09 naprej].  

Pred dnevom samostojnosti in enotnosti je predsednica republike Nataša Pirc Musar na Brdu pri Kranju podelila državna odlikovanja. Med petnajstimi prejemniki medalje za zasluge so tudi Slovenci iz zamejstva: zagovornik pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji Rafko Dolhar, zagovornik slovenske manjšine na Koroškem Štefan Domej, zagovornik pravic slovenske skupnosti na Goriškem duhovnik Marijan Markežič, pedagoginja z Opčin pri Trstu Stanislava Sosič, športni pedagog s Tržaškega Aldo Rupel, medaljo je prejel tudi zagovornik krepitve slovenske identitete, dolgoletni sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak.

V župniji Marije vnebovzete v Clevelandu je ta ponedeljek zvečer potekala dekanijska adventna spokorna pobožnost. Duhovniki vseh župnij so bili na voljo za zakrament spovedi, da bi se verniki lahko na najboljši način pripravili na Jezusov rojstni dan, piše v župnijskem listu. Svoj prvi božič v večnosti pa bo obhajala sestra Štefana Osredkar, članica redovne skupnosti Notre Dame in hči župnije sv. Marije, ki je na drugo adventno nedeljo odšla k večnemu počitku. Rodila se je v Sloveniji 16. decembra 1944. Ko je njena družina ob koncu druge svetovne vojne pobegnila v Avstrijo, so jo pustili v oskrbi starih staršev, v pričakovanju, da se bodo čez nekaj tednov vrnili domov. Vendar se to ni zgodilo. Pri devetih letih se je združila z družino v Avstriji in se nato odpravila na pot, da bi začela novo življenje v Clevelandu. Med obiskovanjem srednje šole se je seznanila z redovnicami Notre Dame in sprejela božji klic. Znana je bila po svoji prijaznosti in tihi delovni etiki. Še novica iz župnije svetega Vida. Predsedn

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, je na nedavnem občnem zboru v Gorici izvolil nov odbor in kandidatno listo. Ob tem so zbrani lahko prisluhnili poročilu Walterja Bandlja, ki je predsednik organizacije zadnjih deset let. Kot je povedal za naš radio, je Svet slovenskih organizacij zvest načelom, ki so jih na današnji dan, 16. decembra 1976, postavili na ustanovni seji organizacije: slovenstvo, krščanstvo in demokracijo. Svet slovenskih organizacij povezuje slovenske kulturne, športne, gospodarske, izobraževalne, vzgojne in socialne organizacije ter zveze in društva na Goriškem, Tržaškem in Videmskem.

Nagrado Dušana Černeta za leto 2025, osemintrideseto po vrsti, prejme javni delavec Hadrijan Corsi iz Števerjana za življenjsko delo v korist krajevne, zamejske in širše skupnosti na področju javne uprave, narodne, socialne in kulturne politike, cerkvenega življenja ter gospodarstva.Tako je pred dnevi soglasno sklenila posebna komisija pri Knjižnici Dušana Černeta, ki jo podeljuje in jo sestavljajo Tomaž Simčič (predsednik), Erika Jazbar (članica) ter Ivo Jevnikar (član). Nagrada se podeljuje od leta 1976 v spomin na časnikarja in politika Dušana Černeta Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji kot priznanje za zasluge v prizadevanjih za ideale slovenstva, krščanstva in demokracije, ki so bili pri srcu Dušanu Černetu. Vročitev nagrade Hadrijanu Corsiju bo v petek, 26. decembra 2025, takoj po praznični maši, ki se bo v števerjanski župnijski cerkvi začela ob 11.15.