Minute Za Kmetijstvo In Podeelje

V letošnji akciji nadzora nad nezakonito prodajo in potvorbami fitofarmacevtskih sredstev je Europol zaznal povečanje trgovine z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi predvsem na jugu Evrope in na območju Črnega morja. Rezultati kažejo na precejšen porast deleža nezakonitih pesticidov, ki izvirajo iz Turčije, čeprav Kitajska kot država izvora še vedno ostaja na prvem mestu te problematične statistike.

Ajda je strniščni dosevek, ki njivam prinaša veliko dobrobiti. V dobrih letih prav sredi oktobra požanjemo tudi pridelek zrnja. Letos so marsikje težave, ki so posledica hude poletne suše pravi mag. Jože Mohar.

OMD plačila niso dohodkovna plačila, ampak pomenijo zgolj delno pokrivanje dodatnih stroškov, ki jih prinaša kmetovanje na za obdelovanje zahtevnih območjih, pravi Roman Žveglič. Janez Beja pa opozarja, da se bo ta obdavčitev poznala pri upravičenosti do otroških dodatkov, plačila vrtcev, štipendij…

Vsa ta tri žita se morajo, če ciljamo na dobre pridelke, pred nastopom zime dovolj razviti in razrasti. Vsekakor pa je dobro izbirati zgodnejše sorte, svetuje mag. Jože Mohar.

Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.

Vabljeni na 3. FESTIVAL SLOVENSKIH SIROV v kongresnem centru Brdo pri Kranju, kjer boste lahko od 12.00 naprej na enem mestu pokušali devetdeset sirov tridesetih sirarjev ter številne evropske sire. Postregli bodo tudi z jedmi, narejenimi na osnovi planšarskih sirov.  Ob 15. uri bo predavanje znanega francoskega (savojskega) zorilca sirov Maxa Schmidhauserja, ki bo predstavil družinsko tradicijo, poklic zorilca in pomen zorenja sirov.

Na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov danes že tretjič obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Te dni bomo tako slišali precej dejstev, ki naj nas spodbudijo k drugačnemu, bolj skrbnemu odnosu do hrane. Kar 68 kg naj bi jo v povprečju vsako leto zavrgel vsak prebivalec Slovenije. Ekologi brez meja pa so se letos odločili za novo akcijo…

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

V življenju so ključni ljudje. Tudi ali pa še posebej v kmetijstvu. Kako torej sprejeti rutino trdega dela, kako doseči, da z rutino ne izgoriš? Kmečki sirar Milan Brence. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.

Vlada je v boju proti draginji in z namenom zaščite potrošnikov na spletu zagnala t.i. primerjalnik cen osnovnih živil. Ta po besedah kmetijske ministice Irene Šinko sodi med t.i. mehke ukrepe za zajezitev draginje. Ob tem so se oglasili na KGZS, kjer so prepričani, da pot, ki jo je ubrala vlada ne bo vodila do rešitve, ampak bo pomenila nov pritisk na pridelavo. 

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Jožetom Možino pogovarjali o tem, kaj mu pomeni trta, domač vinograd in hram. Po domače, v narečju.

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Renatom Podbersičem pogovarjali o zgodovini oljkarstva na Goriškem in v Brdih. Po domače, v narečni govorici.

V novi uredbi o trajnostni rabi FFS je za Slovenijo največja težava zahteva po zmanjšanju uporabe FFS za več kot 50 odstotkov in popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih. To je več kot 50 odstotkov slovenskih površin, 42 odstotkov slovenskih njiv, več kot tretjina vinogradov in intenzivnih sadovnjakov, četrtina hmeljišč in oljčnikov. Dodatno količinsko zmanjšanje za več kot 50 odstotkov in omejitve rabe na občutljivih območjih bodo prinesle velike težave pri kmetovanju, marsikje tudi opuščanje kmetovanja. Predsednik KGZS Roman Žveglič vse zainteresirane vabi, da EU komisiji sporočijo svoje nasprotovanje.

Stanje v kmetijstvu, ki smo mu priča, je po eni strani tudi posledica napačnega pristopa k vzgoji naslednikov na kmetijah, pravi sirarka Žuža Brence in svetuje drugačen pristop. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.

Visokogorski kmet Klemen Matk v okviru razprave o prihodji SKP opozarja na nerešen problem pojavljanja zveri na visokogorskih pašnikih. Ukrepi, ki so predvideni, teh problemov ne rešujejo. “Če se bo taka politika nadaljevala, bomo v gorskih predelih morali z živinorejo …”

Naj ta debata, ki ima lahko tako dolgoročne in hude posledice za kmetijstvo, bo znanstvena, proti zlorabi te razprave v politične in ideološke namene svari Borut Florjančič, predsednik ZZS. Evropska komisija je namreč v drugi polovici junija predstavila predlog Uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki naj bi zamenjal trenutno veljavno direktivo. Celoten pogled v tokratnem podcastu.

Na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja so v sredo govorili o pričakovanih učinkih predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov na EU kmetijsko pridelavo. “To je pogubno ne samo za slovensko ampak tudi EU kmetijstvo,” pravi Franc Bogovič, ki je te svoje trditve pojasnil v današnjem podcastu.

Na posvetu o dopolnjenem strateškem načrtu SKP 2023 - 27 je med drugim precej polemike sprožila tudi opredelitev t.i. aktivnega kmeta, ki je upravičen do podpor Skupne kmetijske politike. Na to je v razpravi na sejmu Agra opozoril tudi kmet Matej Brezovnik, ki je sicer bil kritičen tudi do drugih področij, odgovoril pa mu je Branko Ravnik, v. d. generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo na MKGP.